Zaklad slovenske Istre

Subtitle

Pestra zgodovina vasi in njenih prebivalcev

Zelo ugodna klima in odlična strateška lega tega področja je botrovala temu, da so se tu že od prazgodovine izmenjevala številna plemena in kasneje različna ljudstva. Temu v dokaz so bile najdene na področju okrog Krkavč številne najdbe iz daljne preteklosti (npr. kosi dobro žgane opeke, ostanki odvodnih korit ipd.), pomembna je tudi najdba zbirke žigov iz rimske dobe, omeniti pa moramo seveda tudi krkavški kamen (iz 1. st. pr. n. št.), pa glagolske listine ipd.

Omeniti velja seveda Histre, ki jih prištevamo med Ilire in so v času nekje do 2. st. pr. n. št. naselili to področje. Po Histrih je Istra dobila tudi ime. Za njimi so se tu naselili še Kelti, kasneje so tod že trgovali Grki, zagotovo pa so velik vpliv v tem področju imeli Rimljani, ki so v 4. st. n. št. začeli širiti tudi krščanstvo.

Po razpadu zahodno rimskega imperija je Istra prišla pod Frankovsko oblast, v 8. st. n. št. so le ti v istrsko zaledje začeli naseljevati Slovane. V tem času naj bi bil na področju Krkavč zgrajen grad oz. utrdba (na zdaj imenovanem področju Gradišče).

V 13. stoletju je vas prešla pod oblast benečanov, vas je doživela velik razvoj in iz tega časa je v zvezi s Krkavčami kar nekaj pisnih virov.

Pomembno je še dejstvo, da se je v vasi vztrajno govorilo slovensko - ohranjeni so viri iz leta 1566, ko je krkavški župan prišel v Koper v zvezi z dajatvami krkavških podložnikov in tam so morali poklicati prevajalca, da bi ga razumeli. Močno zakoreninjeno je bilo tod tudi glagoljaštvo, ohranjene so še glagoljaške listine, saj so menda še leta 1886 brali glagolsko mašo.

Pred prvo svetovno vojno je dobrih sto let to področje pripadalo še Avstriji, potem za krajši čas od 1919 do kapitulacije Italije v 2. svetovnivojni 1943 tudi Italiji, 16. septembra 1943 pa je bil plenum OF o priključitvi Slovenskega primorja k Sloveniji.

Spomnimo se še na čas po 2. svetovni vojni, ko je bilo na tem področju ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje s conama A in B in po letu 1954 (Londonski sporazum) je cona A s Trstom pripadla Italiji, cona B pa takratni Jugoslaviji.

Po letu 1991 so Krkavče del samostojne Republike Slovenije.

O zgodovini Krkavč je zapisanih mnogo virov, najde se jih tako na spletu, kot v pisni obliki. Te spletne strani so bolj namenjene opisu sodobnih Krkavč, zato naj bo o zgodovini dovolj. Kogar pa vseeno zanima še kaj več, lahko pobrska tudi po knjigi Alberta Pucerja "Krkavče", v kateri bo poleg zgodovine našel še kakšno dodatno informacijo.

Izbor fotografij:

Dogodki in novice: